Turizem in vino – večna zaveznika

“Turizem so ljudje,” je bil še nedavno slogan, ki je povedal, da je zgodba pomembna, a brez tistega, ki jo zna pripovedovati – ne bo šlo! In tako je tudi pri vinu. Visoko mnenje o slovenskih vinih ni nastalo naključno. Vinarji znajo pridelati. In le kje naj bi pravili vinske zgodbe, če ne med obiskovalci naših krajinskih in drugih lepot? Turizem in vinarstvo sta pomembni gospodarski panogi, ki lahko najdeta še več skupnih in povezovalnih vsebin. Ena od takšnih se odvija tudi na sejmu Alpe–Adria: Turizem in prosti čas.

Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije


Vinska družba Slovenije organizira degustacije, ki so jih poimenovali:

Kultura pitja vina in vode

Vinska družba Slovenije povezuje 25 družbenikov (trsničarji, družinski vinogradniki, kleti, izobraževalne ustanove) in med njimi tudi 16 najpomembnejših slovenskih vinskih kleti. Zato je že leta 2006 nastal dolgoročni projekt družbene odgovornosti:

1. “Ob vinu vodo. Vedno.”

Pogosto se napačno misli, da bi vinarji radi le čim več prodali, ne da bi se zavedali manjšine pivcev, ki so nagnjeni k pretiravanju, kar povzroča določeno družbeno škodo. Po oceni Inštituta za varovanje zdravja je takšnih pivcev okoli 10 odstotkov. Zato tudi ne bi smeli obsojati 90 odstotkov ostalih pivcev, ki pijejo razumno in osebno odgovorno. Vinska ekonomija ni odvisna od desetine, ki pretirava, saj jih je v vsakem primeru premalo, da bi reševali panogo, temveč od velike večine pivcev, ki kulturno in zmerno pa vendar redno uživajo vino, še največkrat ob dnevnem obroku. Dejanska vinska ekonomija se odvije v srednje cenovnem razredu, kjer je največ pivcev, prestiž pa ne predstavlja več kot desetine povpraševanja. Zato je najpomembnejše, da imamo čim več zmernih, a rednih in predvsem osebno odgovornih vinopivk in vinopivcev.

 

2. Namen

V prvi fazi projekta smo ozavestili najprej same vinarje, v drugi pa dobro prakso širimo med vse polnoletne porabnike vina. Ob tem odkrito povemo vse: govorimo o dobrih straneh zmernega in o slabih straneh pretiranega pitja vina. Povemo, katero uživanje vina je še zmerno in pri kateri količini. Ker je degustacija vina pravo didaktično orodje, da sporočimo, kakšno je kulturno in odgovorno pitje vina, smo metodično pristopili tako, da vinskim poznavalcem in nepoznavalcem približamo okušanje vina na tak način, da se seznanijo z podobnostmi in razlikami med vini, pri čemer spoznavajo vino kot civilizacijsko dobrino. Slovenija je tradicionalna vinorodna dežela kakovostnih vin, zato na degustacijah predstavimo tudi kakovostno piramido in sistem zaščite porekla. Več kot vemo o vinu, večje je naše zanimanje za vino in bolj razumno ga uživamo.

 

3. Kako takšna degustacija poteka?

Pred vsakim sodelujočim je postavljen kozarec z vinom in kozarec z vodo, zraven pa še pljuvalnik. Najprej okusimo vino in povemo, kako se k degustaciji vina pristopi. Prav vsakdo se tega opravila lahko hitro priuči. Ponudimo več različnih vin, da se spoznamo z izjemnim vinskim bogastvom, ki ga v Sloveniji premoremo. Ko vina okušamo, jih ne spijemo, temveč jih po degustaciji izpljunemo v za ta namen pripravljeno posodo. To ni nekulturno početje, pa četudi okušamo dragoceno vino! Če bi vse ponujeno vino popili in se potem usedli za volan – to bi bilo nekulturno in neodgovorno! Ker pa vina izpljunemo in le majhen delček pogoltnemo, se z vini dobro seznanimo, da bi jih lahko z največjim veseljem uživali takrat, ko nam najbolj ustreza. Med degustacijo spijemo kozarček ali dva vode in s tem poskrbimo za žejo ter še znižamo vsebnost etanola v telesu.

 

4. In kaj je cilj takšnega projekta?

Vino spremlja človeka že osem tisoč let. Če bi v tej, sicer alkoholni pijači našli snovi, ki bi zdravju škodovale, je že zdavnaj ne bi bilo več. Treba se je torej samo zavedati, da tudi preveč dobrega lahko škodi. S prizadevanjem po zmernem  in odgovornem uživanju vina ohranjamo dobre strani vina zase, in če razširimo pametne navade še na svoje potomce, bomo koristne učinke vina ohranili tudi za prihajajoče rodove. Stari Grki so o vinu povedali vse, meneč: vino je hrana, zdravilo in strup le za tiste, ki pretiravajo. Torej ne bomo pretiravali, ker se zavedamo, da je korist le v zmerni rabi.